Kranjska klobasa — klobasa, ki je poletela v vesolje

“Slovenska kulinarična zastava” (Slovenska kulinarična zastava (Mladina, 24. februar, 2007, naslovnica))

“Slovenske zgodovine niso ustvarjali le politiki, pesniki, vojaki, diplomati, pankerji, tajkuni in drugi veliki možje, temveč tudi nepregledna in neobvladljiva množica neljudi, med katerimi ima posebno, častno mesto reč falične oblike in ženskega spola – kranjska klobasa.”

Kranjsko klobasanje, Jernej Mlekuž

Kranjska klobasa ima s svojo značilno aromo po začinjeni in prekajeni svinjini pomembno vlogo pri oblikovanju in razvoju slovenske narodne zavesti vse od leta 1848, pomladi narodov. V tem času si je gibanje Zedinjena Slovenija prizadevalo za združitev različnih slovensko govorečih pokrajin Avstro-Ogrske v enotno kraljevino pod vladavino Habsburžanov in se borilo za enakopravnost Slovencev in slovenskega jezika v javnosti. Nasprotovali so tudi načrtovanemu povezovanju habsburške monarhije z Nemško zvezo. Glavni razlog za to nasprotovanje je bil, da jih je bilo strah, da bi imeli Slovani v habsburškem cesarstvu še manjši vpliv na vodenje cesarstva, saj bi jih nemška večina lažje preglasila. V zvezi s tem imamo prvi pisni zapis o kranjski klobasi, ki sega v leto 1849. Pojavil se je v ljubljanskem časopisu z naslovom “Volitve za Frankobrod (Frankfurt)”. Gibanje Zedinjena Slovenija je nasprotovalo pošiljanju predstavnikov v Nemčijo kljub pozivom avstrijske vlade, naj gredo volit, da bodo zastopani avstrijski interesi. In avstrijski interesi so tudi interesi kranjske klobase. Avtorji prispevka razpravljajo o možnostih vstopa v nemško zvezo in se norčujejo iz argumentov, zakaj bi to pomagalo Slovencem. Eden od teh je, da bi slava kranjske klobase segla vse do Schleswig-Holsteina, najsevernejše nemške dežele.

Odlomek iz prvega članka, ki omenja kranjsko klobaso.

Nad kulinaričnim simbolom Slovencev niso bili vsi enako navdušeni; znamenitemu slovenskemu pisatelju Franu Levstiku se je zdelo samo ime sporno. Kranjska je med vsemi deželami cesarstva veljala za najbolj slovensko. Zakaj bi Kranjci sami klobaso poimenovali kranjska klobasa? Ena od hipotez je, da so klobaso poimenovali Nemci, da bi jo prepoznali kot klobaso, ki prihaja s Kranjske. Kako bi torej lahko bila simbol slovenskega naroda, če pa so ji ime dali Nemci?

Izvor imena ni jasen, a po legendi ni kranjske klobase poimenoval nihče drug kot Franc Jožef I., ko je potoval z Dunaja v Trst. Na poti se je ustavil še v Naklem, da bi kaj pojedel. Lastnik restavracije mu je povedal, da nima drugega kot navadne klobase. Cesar je naročil klobaso, ki so jo takoj postregli. Medtem ko je lastnik nervozno čakal, je Franc Jožef I. prvi poskusil prvi grižljaj in zadovoljno vzkliknil: “To ni navadna klobasa; to je kranjska klobasa!”; Kljub mikavnosti zgodbe o izvoru imena, pa vemo, da ni resnična. Prva omemba kranjske klobase sega v leto 1849, v čas preden je Kranjsko obiskal cesar Franc Jožef I.

Kljub nekaterim glasnim kritikam je kranjska klobasa v prvih letih državotvornosti postala tipično slovenska. Na primer, v naslednjem odlomku iz potopisa z naslovom Dijaško potovanje v Prago anonimnega avtorja (1907) piše “Otožno sem gledal po zelenih ravninah in gričih, ki so se vrstili pred mojimi očmi. Le pasite se oči, sem si mislil, dolgo se itak ne boste več – izgine prelepa Gorenjska, pride Rožna dolina in konec je domačemu svetu. Potem pa samo tuji svet in šele daleč gori nad Donavo zadiši bolj po domačem, ali tam so same ravnine in poštenemu Kranjcu pa je ravnina to, kar je ribi suha zemlja. Samo misel na kranjske klobase in črni teran mi je odpodila za hip vse one otožne misli. […]”

Na zgodovinski uprizoritvi v Naklem avstrijski cesar Franc Jožef I. poskusi svoj prvi grižljaj kranjske klobase (foto Tina Dokl). Več o rekonstrukciji lahko preberete tukaj.

Še en Slovenec, ki se ob odhodu iz domovine ni želel ločiti od kranjske klobase, je bil blaženi Anton Martin Slomšek (1800-1862), prvi Slovenec, ki je bil razglašen za blaženega. V svojih spominih na romanje v Rim piše: “Mimogrede naj opomnim, da nam v Pontebi preiskava naše ni delala nobenih sitnosti, četudi smo se poprej bali za svoje kranjske klobase, plečeta in smodke. Spravili smo vse to iz svojih culic v žepe ker so ti menda revizije prosti, kakor smo čuli od zanesljivih stranij.”

Najstarejši recept za kranjsko klobaso je iz leta 1896. Zabeležila ga je Katharina Prato, ko je potovala po Avstrijskem cesarstvu, in ga objavila v svoji kuharski knjigi Süddeutsche Küche. Zato mnogi proizvajalci kranjskih klobas na svojih etiketah ponosno pišejo “od leta 1896”. Prvi recept v slovenščini se je pojavil šele leta 1912 v 6. izdaji Slovenske kuharice Felicite Kalinšek.

Kranjska klobasa je preživela Avstro-Ogrsko in ostala priljubljena skozi burna leta Kraljevine Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki se je leta 1929 preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo. Z drugo svetovno vojno je prišla socialistična revolucija, revolucije pa so čas, ko po Marxu “tradicija vseh mrtvih pokolenj leži kot mora na možganih vseh živih ljudi.” To je bil čas, ko “Vse, kar je ljudi spominjalo na dosežke prejšnjih obdobij, meščanske in plemiške vrednote […], je bilo sumljivo in nezaželjeno.” Ena takih tradicij je bila tudi kranjska klobasa, kot opaža Mlekuž v svojem »Kranjskem klobasanju.« Da ne bo pomote, kranjsko klobaso so uživali še ob srečanjih, piknikih ipd., vendar je bil njen ugled okrnjen. Ko je popotniška novinarka na začetku turistične sezone leta 1968 potovala po Sloveniji, je komentirala pomanjkljivost slovenske turistične ponudbe; po njenih besedah so ji v večini restavracij, ki jih je obiskala, najprej ponudili kranjske klobase in šnicle. Svoje vtise je objavila v časopisnem članku z naslovom »Ne omenjajte mi klobas in zrezkov.« Da bi videli, koliko kranjskih klobas so pojedli, pomislite na tole: v celotni turistični sezoni je železniška restavracija v Zidanem Mostu potnikom prodala toliko kranjskih klobas, da bi bila veriga iz njih dolga več kot 14 km— kot lahko preberete v članku iz tistega časa z naslovom 14 km klobas.« Kot je razvidno iz tega zadnjega naslova, poudarek ni bil na kakovosti klobas, temveč količini; svinjino so pogosto mešali z govedino, dodajali več maščobe, kot je bilo potrebno itd. Kranjska klobasa je postala ulična hrana, hitra hrana, ki je bila pred McDonaldsom in je nasičila socialistične želodce.

Dve generaciji moških Azman. Foto: Cleveland Historical.

Če je kranjska klobasa v Sloveniji preživljala težke čase, v tujini ni bilo tako. Izseljeni Slovenci so kranjsko klobaso ponesli s seboj v svet. Med Slovenci in njihovimi potomci v ZDA po drugi svetovni vojni je postala preprosto “slovenska klobasa”, v Clevelandu pa ji je posvečen letni festival (Polka Hall of Fame Slovenian Sausage Festival). Med nemško govorečimi je kranjska klobasa poznana pod imenom Krainer Wurst, medtem ko ji slovenska diaspora v Avstraliji pravi kot Kransky.

Sčasoma se je kranjska klobasa vrnila v svojo domovino. V novem tisočletju so jo obeležili s Praznikom kranjske klobase, ki je prvič potekal leta 2004. Velika druženja je onemogočila pandemija, zato je bil zadnjič leta 2019.

risba Tomaža Lavriča (Mladina, 16. december 2006, 17)

Tudi v novem tisočletju je bila kranjska klobasa (oz. slovenska klobasa) tam, kjer še noben Slovenec (če izvzamemo Američane slovenskih korenin) ni bil. 10. decembra 2006 so ga na krovu Discoveryja odpeljali v vesolje iz vesoljskega centra Kennedy na Cape Canaveralu. Z 28318 km/h je dosegla tudi rekord kot najhitrejša kranjska klobasa v zgodovini! V vesolju so jo imeli do božiča, ko so jo zaužili člani Mednarodne vesoljske postaje. Zaslužna za ta dosežek je Sunita Williams, astronavtka slovenskega rodu po materi Bonnie (Zalokar) Pandya. Takole se dogodkov spominja Bill Ažman, lastnik mesnice v Euclidu v Clevelandu: »Nekega dne mi je [Bonnie] poslala pismo. V njem je pojasnila, da je njena hči astronavtka po imenu Sunita. Zapisala je, da je NASA družinskim članom astronavtov dovolila pošiljanje božičnih daril na Mednarodno vesoljsko postajo. Vaše klobase želimo poslati Suniti. Tako smo ji poslali nekaj paketov klobas in končale so v vesolju. Astronavtom so bile zelo všeč; vse so pojedli. « Nasa je seveda želela vedeti, kaj natančno je v kranjski klobasi, preden jo pošljejo v vesolje - razlog je bil, ker na Mednarodni vesoljski postaji ni zdravnikov in če bi slučajno vsebovale sestavine, na katere bi bil kdo od članov odprave alergičen , bi se lahko slabo končalo.

Kranjska klobasa na znamki. Foto: arhiv UKOM.

Delno zaslužno za preporod kranjske klobase v Sloveniji je bilo leta 2008 ustanovljeno Združenje kranjske klobase GIZ Kranjska klobasa. Predvsem zaradi njihovega truda je bila kranjska klobasa januarja 2015 vpisana v register zaščitenih geografskih označb kot dvajseta – 2. slovenski proizvod, registriran pri Evropski komisiji in 11. z zaščiteno geografsko označbo. Za to je bilo potrebnih več let pogajanj. Avstrijce je skrbelo, da bi s podelitvijo zaščitenega statusa slovenskemu izdelku Avstrijci prepovedali prodajo svoje Osterkrainer, Käsekrainer, Schweinskrainer in drugih različic kranjske klobase. Kompromis je bil, da lahko Avstrijci še vedno uporabljajo ta imena, le Slovenija pa sme prodajati kranjsko klobaso ali krainer wurst in jo prevajati v druge jezike. Z registrom je bila določena velikost kranjske klobase; morala je biti med 12 in 14 cm. Žal je ta zapis razveljavil Guinnessov rekord za največjo kranjsko klobaso na svetu. Tako imenovana kranjska klobasa Gulliver je imela premer večji od kolesa jumbo jeta; vsaka polovica je bila dolga 3,44 m in je tehtala skupaj 520 kg. Edina težava: jumbo klobase ne moremo več šteti za kranjsko klobaso – dolga je bila več kot 14 cm!

V kranjskem bureku se srečata staro in novo.

Preporod kranjske klobase se odraža tudi v številnih novih načinih postrežbe, na primer v Kranjskem bureku. Burek je ena izmed najbolj priljubljenih jedi s hitro prehrano v Sloveniji, čeprav je relativen novinec na slovenski gastronomski sceni. Prišel je iz Jugoslavije v šestdesetih letih. Standardni nadev iz sira ali mesa je v novi izvedbi nadomeščen z nadevom iz kranjske klobase, kislega zelja in skute. Kranjska klobasa pa je več kot hitra prehrana – leta 2011 je izšla monografija dr. Janeza Bogataja z naslovom Mojstrovine s kranjsko klobaso, v kateri so predstavljeni recepti, kot je karamelizirana kranjska klobasa s svežim figovim sladoledom. Leta 2013 je v Ljubljani odprla svoja vrata prva restavracija s kranjsko klobaso Klobasarna. Ponuja klasično kranjsko klobaso s hrenom in gorčico ter sodobnejše jedi, kot so štruklji s kranjsko klobaso.

Kranjska klobasa je tako močan simbol Slovencev, da jo dandanes najdemo tudi na nogavicah (na voljo tukaj). Dr. Mlekuž, avtor več knjig o kranjski klobasi, si je zastavil ključno vprašanje: kakšen bi bil slovenski narod brez kranjske klobase? ’bolj slaboten, suh in nezanimiv!’ Na srečo nam zaradi tega ni treba skrbeti. Naj torej ta zapis zaključimo z naslednjo molitvijo Venček domačih. Predmeti, Slovencem sveti:

Oh, Kranjska Klobasa, blessed are those who are born in the Slovenian Nation, for well they know Thy delights. Thou art the Queen of all Sau-sages, of the existing, of the ancient and of the not yet invented. We shall never abbandon Thee (Luka 2006)

O, Kranjska klobasa, blagor rojenim v slovenskem narodu, saj dobro poznajo tvoje slasti. Ti si kraljica vseh klobas, obstoječih, starodavnih in še ne izumljenih. Nikoli te ne bomo zapustili (Luka 2006).

 
Previous
Previous

Parkeljni

Next
Next

Pregreta smetana